Zgodovina kave: vse o kavi v preteklosti

Za vse, ki vas zanima zgodovina kave, je spodaj podrobneje razloženo od prihaja njeno ime, kdo jo je prvi prideloval in skrbno varoval, kakšne so zgodbe o njenem odkritju ter zakaj so jo nekateri strogo prepovedovali, drugi pa visoko cenili in jo imeli celo za zdravilno pijačo. Pri nas smo zagotovo mnenja, da ima kava zdravilne učinke, predvsem ob ponedeljkovih jutrih!

Zgodovina kave in izvor imena

O izvoru poimenovanja vemo bolj malo. Čisto prvotni izraz za kavo je razširil nizozemski preučevalec semitskih jezikov Cornelis van Arendok leta 1927, in sicer “kahwa”. Vzel ga je iz krajev, od koder kava izvira, natančneje iz arabskega jezika, v katerem je izraz “qahva” eden izmed izrazov za vino, ki pa je prepovedana pijača, zato so poimenovanje nekateri kasneje spremenili v “qihva”. Nekateri izvor imena pripisujejo provinci Kaffa v Etiopiji, kjer najdemo ene najstarejših kavovcev,

V bošnjaškem jeziku je poimenovanje najbližje izvorni različici, in sicer “kahva”. Izpeljavo v našem, češkem in poljskem jeziku dobro poznamo, glasi se “kava”, v srbščini “kafa”, francoščini “cafe”, angleščini “coffee” in nemščini “Kaffa”.

V času razcveta kavarne so bile te tako cenjene, da so jih celo imenovali za univerze vseh pesnikov in učenjakov zaradi tem, ki so jih odpirali ob skodelici kave. Računali so celo vstopnino, vendar je bila ta dostopna zelo širokemu krogu ljudi.

Kdo je prvi prideloval kavo

V skoraj vseh virih zasledimo, da kava izvira iz Yemna. Zgodovina kave sega v 15. stoletje. Prva kava se je najverjetneje pojavila najverjetneje pojavila že veliko časa pred tem. Arabci so si močno in zelo resno prizadevali, da bi preprečili izvoz kavnih zrn, saj so jo dojemali kot bogastvo in niso želeli, da bi jo kultivirali drugod po svetu. Kakorkoli, Nizozemcem jo je vseeno uspelo pretihotapiti. Posadili so jo v v svojih kolonijah v Indiji in na Šrilanki, kjer je do konca 17. stoletja že povsem dobro uspevala. Tako so postali glavni izvozniki kave po Evropi, koder so jo razširili beneški trgovci.

Naša PJCoffee prihaja iz daljne Kolumbije, točneje jo prideluje družina, od katere kavo neposredno kupimo mi. Tako pride v domove kavopivcev še sveža, pravični pa smo tudi do delavcev, saj na ta način skrbimo, da ne prihaja do (še vedno zelo prisotnega) izkoriščanja. Iz rok pridnih nabiralcev kave prepotuje do skoraj zadnjega postanka: naše trgovine, iz katere se nato preseli v vaše kuhinje, kjer močno zadiši.

Odkritje in zanimiva prepričanja

O kavi krožijo različne zgodbe. Zanimiva prepričanja, ki so kdaj veljala, so, da je Rimokatoliška cerkev pitje kave zelo kritizirala in proglasila celo za hudičevo pijačo in leta 1674 v Londonu objavila “Peticijo proti kavi”, v kateri naj bi se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava. Spet drugi so jo dojemali povsem drugače, saj so jo na stojnicah za limonado sprva začeli prodajati kot zdravilni napitek.

Zgodovina kave je pri nas podrobneje raziskana s strani dr. Božidarja Jezernika, katerega delo Kava: čarobni napoj odmeva tudi drugod po svetu.

Kdo je prvi odkril kavo?

O odkritju kave krožijo različne zgodbe. Zgodovina kave razkriva različne legende o njenem odkritju. Prva pravi, da je kavna zrna pomotoma odkril pastir Kaldi, ki je opazil, da so njegove koze (v nekaterih različicah kamele) ob večerih živahnejše od koz drugih pastirjev. Opazil je, da iz grmov jedo njemu neznane jagode. Poskusil jih je tudi sam in nanj so imele povsem podoben učinek.

Druga zgodba govori o sužnjih, ki so odkrili, da jih kavna zrna poživijo. Ko so jih jedli, so se lažje prebili čez dan in bili pri delu učinkovitejši.

Zgodovina kave na slovenskih tleh

Tisti, ki so prinesli kavo v naše kraje, so bili študentje iz kranjske, ki so študirali v Padovi. Tam še danes stoji ena najstarejših kavarn na svetu, Caffè Pedrocchi, ki je bila že v 18. stoletju središče družabnega življenja, kavo vam tam še vedno postrežejo. Študentje so ob povratkih v domače kraje s seboj prinesli nič drugega kot kavo in navado pitja kave v 18. in 19. stoletju razširili v naše kraje.

Najbolj radovedne bralce bo verjetno zanimalo tudi, Kako so Štajerci posrkali prvo kavo.

Kljub temu, da zgodovina kave pri nas sega že več stoletij nazaj, pitje kave pa je stalnica, še vedno ne velja za ponarodelo pijačo. Med ljudske pijače tako uvrščamo jabolčnik in vino, ne pa tudi ne pa tudi kave, čaja ne kakava, sodeč po zapiskih slovenskih narodopiscev oz. etnologov. Po njihovem mnenju je kava še vedno neke vrste kulturni tujek, čeprav nas je osvojila že v 17. stoletju in danes težko najdemo koga, ki si ne bi privoščil vsaj ene skodelice na dan.

Predpisovanje na recept

Si predstavljate, da bi po kavo mogli hoditi v lekarno? Kot da to še ne bi bilo dovolj, vam jo bi mogle predpisati zdravnik. Zgodovina kave pa priča ravno o tem: kavo so nekdaj kupovali v lekarnah na recept. Ker je bilo po kavi tolikšno povpraševanje, je naš Janez Vajkard Valvasor v skrbi za dobrobit prebivalcev dežele Kranjske celo zapisal, da bodo Kranjci izumrli, ker popijejo preveč kave (pa tudi preveč čaja). No, brez strahu Janez, še vedno smo tukaj!

Plačilo v kavi

Kava je bila tako privlačen napitek, da so bili delavci po napornem delovnem dnevu na dnini povsem zadovoljni, če so v zameno namesto denarja dobili skodelico ali dve kave, pričajo zapiski Janeza Trdine iz druge polovice 19. stoletja. Zasitila jih je, hkrati pa je veljala za nekaj prestižnega, česar si sicer ne bi mogli privoščiti. Zgodovina kave pri nas je tako vsekakor pestra in polna zanimivih zgodb.

Vloga pitja kave danes: kaj ostaja enako in kaj se spreminja?

Še vedno kavo pijemo med delom, ko potrebujemo poživitev. Najbolj jo rabimo, ko nam na ponedeljkova (no, pa tudi katera druga) jutra v službi oči lezejo skupaj. Tisti v pisarnah imajo zagotovo kavni avtomat, če ne celo dva in seveda majhen štedilnik za ljubitelje turške kave.

Delavcem na terenu se kava postreže vsaj dvakrat, medtem ko skrbijo za izgled vašega doma (zraven pa seveda spada še kakšna ponarodela pijača).
Še vedno je kava oziroma boljše, kraji, kjer kavo pijemo, torej kavarne, stičišče družabnega in kulturnega življenja. Kolikokrat na teden rečete “Gremo ta teden na kavico?”.

Kaj se je torej spremenilo? Ne boste verjeli, ampak kavi, sicer komaj opazno, pa vseeno, upada priljubljenost. Verjetno je samo prehodno obdobje. Kdo bi se ji namreč lahko odrekel? Tujci se večkrat začudijo, koliko kavarn in časa, ki si ga vzamemo za posedanje v njih, se pri nas še vedno ohranja. No, mi odgovarjamo, da pač skrbimo in negujemo kulturo ohranjanja družabnega življenja, prav v kavarnah, tako kot nekoč. Zgodovina kave s svojimi navadami in tradiciji je pri nas pač nekaj, kar ne gre in ne bo šlo tako zlahka v pozabo. In prav je tako!